Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri

Vse o stresu

Stres je v današnjem času eden izmed najpogostejših razlogov za nastanek raznih bolezni, ki se jih sprva sploh ne zavedamo. Vplivu stresa smo podvrženi vsi, tako odrasli kot tudi otroci. Prepoznavanje stresnih dejavnikov in njihovo obvladovanje je zato eno od najpomembnejših varoval pri ohranjanju zdravja.

Preobremenitev, preutrujenost, vsakodnevni problemi, nezadovoljstvo in drugi negativni dejavniki vplivajo na naše vedenje in počutje in povzročajo odziv telesa, ki je bolj ali manj neprijeten in ga poznamo kot negativni stres. Na stresne dogodke ne reagiramo vsi enako. Toleranca do njih je od človeka do človeka različna, nekdo bo popolnoma ravnodušno sprejel neko dejstvo, nekdo drug pa ob isti situaciji doživel živčni zlom.

Kaj je vzrok stresa?

Vzrok stresa je lahko dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni dejavnik in katerega rezultat je stres. Ti  škodljivi dejavniki so lahko zunanji (onesnaženost, uživanje nenasičenih maščob, kajenje, alkohol, pretirano sončenje, čustvene težave, osamljenost, ločeno življenje, telesni napad, ropot, blisk, izguba službe, ...) ali notranji (presnovni odpadki, sladkorna bolezen, hormonsko neravnovesje, alergija na hrano, žalost, bolezen, skrbi, jeza, razočaranje, nezadovoljstvo, pomanjkanje kisika v krvi, ...). Ne glede na to, kakšen je vzrok stresa, se organizem nanj vedno odzove na enak način – to reakcijo imenujemo “boj ali beg”.

Kaj se dogaja v stanju stresa?

Večja kot je naša toleranca na stres, večji stres lahko prenesemo in ob tem ostanemo zdravi in srečni. Stresni odziv telesa je kup zapletenih biokemičnih procesov, s katerimi se telo spopada s stresnimi dejavniki. Ko naša čutila opazijo nevarnost (če je resnična ali ne), pošljejo signal pristojnim možganskim centrom, ki aktivirajo žleze z notranjim izločanjem. Žleze potem izločijo hormone stresa, katerega vloga je mobilizirati energijo za hiter ukrep – boj ali pobeg. Ta mehanizem je nujen za preživetje pri akutni nevarnosti, a če se ''okvari'' in je vedno vklopljen, postane težava.

Če se hormoni stresa predolgo izločajo, porušijo celo vrsto pomembnih bioloških funkcij. Podaljšana prisotnost teh hormonov uničuje možganske celice in moti dejavnost drugih kemičnih snovi, ki so zadolžene za mir, ugodje, libido ipd. Zaradi prevlade hormonov stresa nad hormoni sreče občutljivi ljudje več trpijo in manj uživajo v življenju, saj so bolj dojemljivi do bolečine kot do ugodja in je njihova prednostna želja ta, da se zaščitijo pred bolečino.

Kako lahko preprečimo stres?

Če se želimo uspešno upreti stresu, moramo najprej ugotoviti, na kakšen način najlažje obvladujemo težave in kakšen je naš lastni način reševanja težav. Naučiti se moramo dovolj hitro prepoznati stres, svoje odzivanje na stresno situacijo, dejavnike, ki povzročajo stres in bolezni, ki lahko nastanejo kot posledica prekomernega stresa.

Zelo pomembna je sprostitev. S pomočjo tehnik sproščanja se umirimo in naučimo pregnati misli, ki se nam podijo po glavi. Ko umirimo svoje misli, se posledično umiri tudi telo. Sprostilen učinek imajo tudi vsakodnevne aktivnosti, npr. tuširanje s toplo vodo, obisk savne, masaže, branje dobre knjige, sprehod, srečanje s prijatelji, meditacija, avtogeni trening, joga, dišeče zeliščne kopeli ipd. Najučinkovitejših metoda sproščanja, ki v trenutku polepša notranjost in okolico človeka, pa je nasmeh. Smeh, šale in dobra volja preprečujejo nastanek stresa.

Za preprečevanje stresa je zelo pomembna tudi zdrava, uravnotežena in pestra prehrana. Pomembna je redna telesna dejavnost, ki nam mora biti v veselje in ne nujno zlo, saj z gibanjem pridobimo novo energijo, se sprostimo, izboljšamo razpoloženje ter povečamo splošno storilnost in s tem učinkovitost pri delu. Za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti pa je nujen zadosten počitek.

Kako najhitreje odpravimo posledice stresa?

Dolgotrajna prisotnost velikih količin hormonov stresa oslabi obrambo organizma in vodi v nastanek različnih bolezni. Pojavi se psihična in fizična izčrpanost, ki se kaže kot napetost, utrujenost, pomanjkanje energije, motnje v delovanju srca, nihanje pritiska, glavoboli, razdražljivost, nervoza, težave s koncentracijo, ....

V tem stanju telo potrebuje dvoje: popolno sprostitev (''odklop'' od vseh stresnih dejavnikov in posledično prenehanje izločanja hormonov stresa) in pospešeno razstrupljanje. V tem primeru klasično razstrupljanje telesa (npr. z glino, jabolčnim kisom, zelenimi smoothiji, ...) ni dovolj učinkovito. Potrebna je fizična manipulacija telesa in avtonomnega živčnega sistema, ki uravnava nezavedne funkcije organizma. Najbolj učinkovita pri tem je akupresura, skupaj s terapevtskimi eteričnimi olji, ki delujejo tako na sproščanje tkiv kot na biokemične procese in psiho posameznika.

Umirjen življenjski ritem in pozitivno razmišljanje sta ključ do uspešnega spopadanja s stresnimi situacijami. Dobri medsebojni odnosi, ustrezno delo, sprostitev s športom, hobijem, masažami in zabavo ter dovolj spanja so idealna rešitev za prijetno in zdravo življenje. Stres je lahko naš prijatelj ali sovražnik in od nas je odvisno kako ga bomo sprejeli v svoje življenje.